Uporaba tipografije v oblikovanju
Oblikovanje
Tema je precej široka, zato bo vse skupaj bolj kot ne laično. O zgodovini tipografije oziroma pisave niti ne bi zgubljal besed, zgolj na kratko. Kakor nam je znano, v svetu uporabljamo še kar nekaj različnih pisav, med najstarejše, ki so še v uporabi štejemo kitajske pismenke, malo manj japonske, ki pa jih večina smatra identične, pa nikakor ni res. Zgodovina obeh pisav je sicer ista - Japonci so kakor tudi veliko ostalih stvari v sodobnem času tudi pisavo skopirali od Kitajcev in jo izboljšali (vsaka podobnost z elektronsko industrijo je zgolj naključje). Naprednješe pisave so uporabljale že zapis fonetične izgovorjave, najprej kot zloge, nato pa zapis soglasnikov in kasneje tudi samoglasnikov. Primer abecedne pisave je pravkar pred vami. V ta razred štejemo še Grško pisavo in cirilico.
Ker je bila včasih pisana beseda redkost, ki so jo obvladovali le izobraženci in redki državni uslužbenci in je pisanje veljalo za omikano opravilo in znanje, se je razvila prava tipografska umetnost. Besede niso bile samo nosilec sporočila, ampak neka vrednota, ki je dokazovala civilizacijsko stopnjo.
Tipografija v sodobni vizualni komunikaciji pomeni prav tako veliko več kot samo vsebina, pomembna je tudi forma. Besede so prav tako kot slikovna sporočila postala oblikovni element. S pravo izbiro tipografije, njeno umestitvijo dosežemo, da je tipografsko sporočilo v nekem mediju dobilo svoj karakter in nas ogovarja tudi skozi formo.
Ker je forma in izbira tipografije za komunikacijo prav tako pomembna kot sama vsebina, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil, da bi pri oblikovanju npr. oglasnih sporočil dosegli svoj namen. Ker je potemtakem forma, ki jo tipografsko sporočilo predstavlja, enakovredna ostalim elementom, jo tudi obravnavamo tako. Tudi tukaj velja potem pravilo – »manj je več«. Dostikrat je besedilo edini likovni element, ki ga neko vizualno sporočilo vsebuje, tam je forma še pomembnejša in z dobrim poznavanjem pravil in izkušnjami lahko dosežemo fantastične učinke.
Nekaj osnovnih pravil, ki ji je dobro upoštevati
Izbira tipografije za svoj namen
»Vse ob svoje času« je izjavil nevemkdože, Tukaj pa je enako. Tipografij je danes na voljo res veliko, kar pa ne pomeni, da moramo uporabiti v enem projektu prav vse. Tak pristop, kjer kar mrgoli različnih pisav, mi dvigne vse dlake in pritisk hkrati. Tipografijo izbiramo glede na karakter. Za močna sporočila uporabljamo mastne črke brez serifov, nek oglas za kozmetiko pa naj vsebuje nežno serifno pisavo, ki bo karakterno namenjena vsebini. Predvsem pa se omejimo na največ dve družini pisave, ena naj bo za naslove, druga pa za besedilo. Da ne dobimo iz vsega tega neke šobske solate. Za vsebino je potrebno izbrati enostavno klasično tipografijo (times, helvetica, garamond…), ki je lahko berljiva, pri naslovu smo lahko že bolj kreativni.
Hirearhija
Eno najpomembnejših pravil pri oblikovanju z besedilom je hirearhija. Opazovalcu mora biti takoj jasno, kaj je naslov sporočila in kaj vsebina, torej kaj je čemu podrejeno. Ne samo z velikostjo, tudi z izbiro tipografije moramo nakazati, kaj želimo. To napako vidimo predvsem na kakšnih cenenih obvestilih, kjer besedila prav živalsko tekmujejo, katero je bolj pomembno, na koncu pa zaradi gozda ne vidimo več dreves in ves namen je bil izgubljen.
Postavitev teksta v sporočilu
Tukaj spet velja nek drug rek in sicer »manj je več«. Ker je tiopografsko besdilo likvna forma mora biti razporeditev in velikost prostora, ki ga zasede besedilo, prav tako likovno odmerjena. Likovni elementi morajo biti med seboj tudi optično usklajeni imeti prostor za »dihanje«
Primer neprimerno oblikovanega besedila
Primer likovno urejenega besedila
