<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0"
    xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
    xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
    xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/"
    xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">

    <channel>
    
    <title>Blog</title>
    <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/index</link>
    <description></description>
    <dc:language>en</dc:language>
    <dc:creator>tomaz.bercic@art-design.si</dc:creator>
    <dc:rights>Copyright 2010</dc:rights>
    <dc:date>2010-09-08T10:22:19+01:00</dc:date>
    <admin:generatorAgent rdf:resource="http://expressionengine.com/" />
    

    <item>
      <title>Družbeni mediji za podjetja in organizacije &#45; Zakaj in kako?</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/druzhbeni_mediji_za_podjetja_in_organizacije_-_zakaj_in_kako/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/druzhbeni_mediji_za_podjetja_in_organizacije_-_zakaj_in_kako/#When:10:22:19Z</guid>
      <description>Če se še vedno sprašujete ali bi uporabljali družbene medije ali ne, vam lahko povemo, da je odgovor vsekakor pritrdilen. Še več, pravo vprašanje po novem ni ali sploh uporabljati družbene medije, temveč kako jih uporabljati. V pomoč smo vam pripravili kratek vodnik, ki bo odgovoril na vaša vprašanja zakaj in kako.Če se še vedno sprašujete ali bi uporabljali družbene medije ali ne, vam lahko povemo, da je odgovor vsekakor pritrdilen. Še več, pravo vprašanje po novem ni ali sploh uporabljati družbene medije, temveč kako jih uporabljati. V pomoč smo vam pripravili kratek vodnik, ki bo odgovoril na vaša vprašanja zakaj in kako.

Raziskave so pokazale, da so za podjetja najbolj koristni dolgoročni marketinški odnosi, saj je življenjska vrednost potrošnika veliko večja od zgolj enkratnega nakupa. Zato je za podjetje pomembno, da ves čas vzdržuje odnose tako s svojimi strankami kot tudi z vsemi ostalimi deležniki (zaposlenimi, partnerji, širšo javnostjo …). V času recesije se pomanjkanje finančnih sredstev občuti na vseh področjih, zato brezplačni družbeni mediji predstavljajo odlično rešitev za ohranjanje teh odnosov. Če na hitro pregledamo glavne koristi, ki vam jih bo prinesla uporaba družbenih medijev, so to večja prepoznavnost, kredibilnost, vzpostavljanje novih poslovnih partnerstev, višja uvrstitev vaše spletne strani v brskalnikih, ustvarjanje kvalificiranega interesa, pomoč pri prodaji izdelkov in storitev, zmanjševanje stroškov za marketing, pa tudi občutek sodelovanja s skupnostjo v kateri delujete. Trenutno so najbolj popularni družbeni mediji Twitter, Facebook, Linked in blogi. Čeprav uporaba družbenih medijev na prvi pogled deluje povsem preprosto, pa za doseganje pravega učinka zahteva dobro premišljeno komunikacijo. Priporočamo vam, da si v ta namen pripravite marketinški načrt. Ker smo o marketinškemu načrtu podrobneje že govorili v enem od prejšnjih prispevkov, se bomo tukaj osredotočili predvsem na posamezne družbene medije in njihovo specifično uporabo. 

Najprej morate izbrati katere družbene medije boste uporabljali, nato pa določiti kaj boste početi na posameznih družbenih medijih, kdo bo to počel in kako pogosto. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj predlogov, kako uporabljati Facebook, Twitter in Linked in.

FACEBOOK
ustvarite poslovni profil
ločite prijatelje na skupini poslovno in zasebno, da jih boste lahko po potrebi ločeno nagovarjali
personalizirajte svoj profil, uporabite lahko tudi dodatne aplikacije kot je npr. Tabsite
zid: redno objavljajte novice o dogajanju v podjetju, dodate lahko povezave do zanimivih videoposnetkov, člankov itd., komentirajte objave svojih prijateljev in jim svetujte, kadar jim lahko
podatki: predstavite svoje podjetje in zaposlene, dodajte povezavo na vašo spletno stran, blog itd.
slike: predstavite svoje reference, dodate lahko tudi slike iz družabnih dogodkov povezanih s podjetjem, npr. novoletna zabava, pikniki itd.
dogodki: naredite preprosto nagradno igro
zapiski – predstavite svoje projektov, ponudbo
ocena: povabite svoje poslovne partnerje in stranke, da ocenijo vaše storitve in izdelke 
oglašujte

TWITTER
podatki: predstavite svoje podjetje, prav tako dodajte povezavo na vašo spletno stran, blog itd.
zid: redno objavljajte kratke novice n povezave do zanimivih vsebin
lahko ga povežete s Facebook profilom, kar pomeni, da bodo objave iz Facebooka avtomatsko prikazane tudi na Twitterju

LINKED IN
predlagajte vsem zaposlenim, da si ustvarijo svoj profil in poiščejo čim več relevantnih poslovnih povezav
poenotite informacije glede podjetja
predlagajte zaposlenim, da sodelujejo v pogovorih v sekciji „odgovori na na vprašanja“ z namenom, da si vzpostavite ugled kot strokovnjaki na svojem področju.

Napisala Saša Kejžar</description>
      <dc:subject>Družabna omrežja</dc:subject>
      <dc:date>2010-09-08T10:22:19+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Brif (brief), ali kako analitično pristopimo k marketinškemu izzivu</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/brif_brief_ali_kako_analitichno_pristopimo_k_marketinshkemu_izzivu/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/brif_brief_ali_kako_analitichno_pristopimo_k_marketinshkemu_izzivu/#When:07:53:17Z</guid>
      <description>Torej kako se lotiti nekega marketiškega problema? Po glavi nam rojijo vse mogoče ideje, ki jih ž v miselnem procesu oblikujemo, nadgrajujemo in tudi zavračamo. Izziv pa je precej kompleksen, zato je bolje, da ga rešimo analitično. Torej na tazaresen način – s pisarniškimi propomočki kot je svinčnik in papir (tudi word in računalnik bosta čisto dovolj).Torej kako se lotiti nekega marketiškega problema? Po glavi nam rojijo vse mogoče ideje, ki jih ž v miselnem procesu oblikujemo, nadgrajujemo in tudi zavračamo. Izziv pa je precej kompleksen, zato je bolje, da ga rešimo analitično. Torej na tazaresen način – s pisarniškimi propomočki kot je svinčnik in papir (tudi word in računalnik bosta čisto dovolj). Recimo&#8230; da želimo tržiti …hmm. Bom izbral najbolj banalen produkt: Da hočemo narest akcijo, s katero bi povečali povpraševanje po granitnih kockah. No, hja, tudi to je produkt, čeprav bo marsikdo rekel: „Kdo bo pa to kupil??“.
Ampak tukaj produkt pravzaprav niti ni pomemben, gre za princip dela. Torej vzamemo svinčnik in papir in si zapišemo ključna vprašanja ter skušamo nanje kar se da smiselno in analitično odgovoriti: 

Izhodišča
Marketinški cilj
Ciljna skupina
Prepreke
Želeni učinek akcije
Mediji
Nagrada in podpora
Ton sporočila 
Kreativne rešitve
Rezultati

Najprej izhodišča
Imamo produkt za zaključna dela v gradbeništvu, namenjen pa je tlakovanju površin in ima klasičen in estetski izgled. Je zelo trpežen. Uporablja se predvsem pri tlakovanju javnih pohodnih površin, parkov, dvorišč prestižnejše narave, restavriranju starih mestnih jeder.

Marketinški cilj
Kaj je že to? Aha, povečali bi radi zanimanje za tovrstno obdelavo tal in proizvodu dodali neko novo vrednost, poudarili pa bi radi tudi njegove dobre lastnosti.

Ciljna skupina
Ciljna skupina so pravzaprav vsi, ki bi radi na klasičen način tlakovali dovoz, dvorišče, ulico&#8230;
Torej imamo kot potencialne kupce lahko fizične osebe, ki si želijo klasičnega izgleda tal, kot tudi institucije, kot so občine – tlakovanje starih ulic, parkov&#8230;

Prepreke
Cena. Granitne kocke so kljub izredni trpežnosti in njihovim odlikam glede izgleda precej draga zadeva, poleg tega pa potrebujejo še strokovnjaka, ki jih bo položil na skrbno prišravljeno podlago, Tudi to ni poceni. Veliko cenejše je enostavno asfaltiranje&#8230;torej je prepreka kar velika.

Želeni učinek akcije
Predvsem je to prodaja granitnih kock in promocija kvaliteti tega materiala

Mediji
Granitnih kock pač ne moremo oglaševati s TV oglasom kot samotojen produkt, produkcija je enostavno predraga glede na izdelek in tudi sporočilnost je vprašljiva. Torej moramo najti nek drug kanal za promocijo. Ostanejo nam strokovne revije za gradbenike, torej strokovna javnost in pa oglaševanje v tiskanih medijih, ki so namenjeni klasičnim arhitektom, krajinskim arhitektom, urbanistom in urbanističnim restavratorjem. V poštev pride tudi direktni marketing usmerjen k investitorjem (občine, okoljske inštitucije&#8230;).
&#45; oglasi v tiskanih medijih, jumbo plakati

Nagrada in podpora
klasičen in estetski izgled tlakovane površine
Izredna trpežnosti
dodana vrednost – prestiž

Ton sporočila
ker granitne kocke niso namenjene široki potrošnji (v Mercatorju jih boste iskali zaman) je ton sporočilnosti podvržen strokovnosti. Primerjamo lahko ostale materiale (asfalt, beton, tlakovce) in na argumentiran in strokovno&#45;poljuden način predstavimo prednost granitnih kock. Z njimi dobimo trajno talno oblogo, ki se jo ne bi sramoval niti cesar. Torej naj bi bilo sporočilo preprosto in elegantno. 

Kreativne rešitve
Ker so tla ponavadi opazna šele takrat, ko z glavo butnemo v njih, moramo poudariti estetiko in trpežnost in prestiž. Prvo dosežemo s slikovnim prikazom tlakovane površine, drugo pa s sloganom in (ali) kreativno fotografijo, ki lahko na posreden način poudarja omenjene kvalitete.
Granitne kocke bodo preživele tudi vaše potomce  &#45; z njimi pustite pečat naslednjim rodovom. So trajne kot zlato.

Kakor vidimo, se da izvesti marketinško akcijo tudi za tako banalne stvari, kot so granitne kocke (glede banalnosti naj mi oprostijo tisti, ki jih izdelujejo). Brif je osnova vsake marketinško prodajne akcije, ker se z njim se lahko vprašamo na način, kot se sprašuje potencialni kupec. Gre za vživljanje v kožo kupca in igranje situacij. Poleg tega je za dober brif potrebna tudi raziskava trga, da se seznanimo s situacijo konkurenčnih produktov. Brif je vreden le takrat, ko imamo na voljo prvovrstne informacije, kar pomeni, da se moramo za vsak odgovor potruditi in poiskati prave. Seveda pa nam za uspešno marketinško akcijo manjka še kreativna rešitev. Tukaj pa moramo uporabiti odgovore iz našega brifa in vklopiti male sive celice. Pa kakšen kozarček rujnega včasih pomaga, da damo domišljiji prosto pot. Pretiravat pa ne gre v tem zadnjem, da nam ne odžge še tistih nekaj celic ki so ostale od zadnjega takega tuhtanja&#8230;

Tomaž Berčič</description>
      <dc:subject>Marketing</dc:subject>
      <dc:date>2009-06-05T07:53:17+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Poceni gostovanje, ki drago stane</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/poceni_gostovanje_ki_drago_stane/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/poceni_gostovanje_ki_drago_stane/#When:13:00:26Z</guid>
      <description>Gostovanje spletne strani zaupajte tistemu ponudniku, ki vam bo zagotovil optimalno delovanje strežnikov in hiter odzivni čas v primeru težav.Na spletu najdemo cel kup ponudnikov gostovanja spletnih strani, ki nam nudijo svoje storitve za zelo nizke cene. Res je, da za ta denar dobimo bolj malo prostora. Vendar, če imamo majhno spletno stran in ne potrebujemo veliko prostora, se nam lahko res izplača. Pa se nam res?&amp;nbsp; 
Vzemimo primer, ki sem ga sli&amp;scaron;al od prijatelja pred dnevi. Neko podjetje se je odločilo izdelati mikro spletno stran. Ta stran bi podprla specifičen produkt, katerega so pričeli uvažati in ponujati na slovenskem trži&amp;scaron;ču. Izdelali so marketin&amp;scaron;ko strategijo za spletno stran, določili cilnje skupine, skratka vse je bilo dobro premi&amp;scaron;ljeno in načrtovano. Tudi oblikovalec je svoje delo opravil odlično. Stran je bila narejena in bili so zelo zadovoljni. Da pa bi privarčevali nekaj evrov, so se odločili, da bodo stran gostovali pri enem izmed &#8216;poceni podudnikov&#8217; gostovanja spletnih strani. Opozorilom navkljub. ...Že slutite, kaj se je zgodilo?

Stran se je objavila nekje v sredini meseca junija. Pričeli so z ogla&amp;scaron;evanjem na Googlu, najdi.si ter nekaterih specifičnih tiskanih medijih v upanju, da bodo tako dosegli svojo ciljno skupino. Vendar, glej ga zlomka, kmalu so nastopile težave. Par dni po pričetku ogla&amp;scaron;evalske kampanje je stran postala nedosegljiva. Telefoni pri gostitelju strani so zvonili v prazno, na maile ni odgovoril nihče&#8230; Oglas pa se je prikazoval v iskalnikih med sponzoriranimi oglasi inljudje so veselo klikali nanj. Seveda so vedno padli na nedelujočo stran. In tako je bilo tri dni. Kmalu se je izkazalo, da so bili v podjetju, kjer so gostovali njihovo spletno stran&#8230;. na dopustu. Proti koncu tretjega dne se je stran preselila na drug strežnik, kjer je bila zopet dosegljiva in je tako služila svojemu namenu.
Ta primer nam zelo nazorno pokaže, kako nas lahko poceni gostovanje drago stane. Ne le zaradi stran vrženega denarja za ogla&amp;scaron;evanje. V treh izgubljenih dneh je bilo mnogo obiskov, ki so klikali v prazno. Temu primeren je bil tudi rezultat: manj&amp;scaron;a prodaja ter slab vtis, ki so ga pustili s tem, ko so ogla&amp;scaron;evali nedelujočo stran.
Nauk te zgodbe je:&amp;nbsp;če cenite svoje podjetje in storitve, ter želite vzbuditi zaupanje na trgu, po tem gostovanje spletne strani zaupajte tistemu ponudniku, ki vam bo zagotovil optimalno delovanje strežnikov in hiter odzivni čas v primeru težav. Do teh lahko vedno pride, da ne bo pomote, vendar pa je velika razlika v tem, ali vam odgovorijo na prvi klic oz. email ali pa vas pustijo čakati več dni, ker so na dopustu. Četudi boste plačali nekaj evrov več... Verjemite, izplača se.</description>
      <dc:subject>Internet</dc:subject>
      <dc:date>2009-01-29T13:00:26+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Uporaba stock fotografije in pravice uporabe</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/uporaba_stock_fotografije_in_pravice_uporabe/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/uporaba_stock_fotografije_in_pravice_uporabe/#When:13:16:05Z</guid>
      <description>Kot sem že v enem od prejšnjih blogov zapisal: slika pove več kot tisoč besed. Seveda je fraza oguljena, ampak nič ne de, še vedno je aktualna. V tokratnem prispevku se bom dotaknil, pravzaprav bolj razpisal o stock fotografiji in pravicami in omejitvami, ki jih imamo ob njeni uporabi.Uporaba stock fotografije

Kot sem že v enem od prejšnjih blogov zapisal: slika pove več kot tisoč besed. Seveda je fraza oguljena, ampak nič ne de, še vedno je aktualna. V tokratnem prispevku se bom dotaknil, pravzaprav bolj razpisal o stock fotografiji in pravicami in omejitvami, ki jih imamo ob njeni uporabi. Večini, ki se vsaj malo ukvarja z oblikovanjem ali fotografijo je pojem »stock« znan, pomeni pa pravzaprav tisto kar naj bi pomenilo – torej zaloga. V praktičnem pomenu pa pomeni, da imamo na voljo že vnaprej posnete fotografije z določenimi motivi in specifičnimi avtorskimi pravicami, ki dovoljujejo uporabo v oblikovalske ali agencijske namene (editorial). Slednje so ponavadi slikovna mašila in podporni slikovni material za novice. Tam na simbolični ravni malce bolj plastično prikažejo in opremijo članek ali novičko, če nimamo na voljo konkretnega slikovnega materiala. Tudi pri grafičnemu oblikovanju je zgodba podobna – včasih ni smotrno posneti fotografij posebej za oglas ali baner pa se poslužimo kar približka želenega. Izmenjava tega materaiala je z uporabao interneta in mikro stock agencij doživela pravi evforični razcvet. Kar ima spet svoje posledice, ampak o tem malce nižje.

No, pa se vrnimo k pravicam, ki jih imamo ob odkupu takega slikovnega materiala. Na splošno ločimo dve različni pravici uporabe: RF (royality free) in pa RM (rights managed). Pri stock materialih je največkrat v uporabi prva, ki ima grobo rečeneo naslednje značilnosti:

&#45;	Četudi ima je uporaba poimenovana »royality free« še ne pomeni, da je fotografija prezplačna, ščitijo jo enaki zakoni kot vsa avtorska dela.
&#45;	Fotografijo lahko poljubno predelujemo, ne moremo pa takega izdelka ponovno prodajati kot avtorski stock izdelek
&#45;	Uporabnino plačamo ob vsaki uporabi ali objavi
&#45;	Čas uporabe ni omejen (torej si lahko delamo svojo zalogo, kar pa ni ravno smiselno)
&#45;	Nihče nima ekskluzivne pravice do uporabe takega materiala, in fotograf lahko isto fotografijo proda poljubnemu številu kupcev.
&#45;	Uporaba je omejena z število reprodukcij (recimo 50.000 izvodov časopisa, ki vsebuje dotični material)

Nekatere stock fotografije pa so lahko podvržene tudi bolj splošnim pravicam uporabe, ki so ponavadi v uporabi pri naročenih fotografijah. Ponavadi se takega postopka poslužujejo bolj stock agencije kot mikro stock. Tako uporabo imenujemo RM, kar pomeni »right managed« ali licenčna uporaba. Tukaj pa je zadeva drugačna in omejitve uporabe so lahko naslednje:
&#45;	Tip uporabe: agencijska uporaba, korporativna uporaba ter »editorial« &#45; uporaba v medijih
&#45;	Specifična uporaba: oglas, plakat,… 
&#45;	Rok trajanja od odkupa
&#45;	Naklada
&#45;	Eksluzivnost (fotografija je lahko v uporabi samo za določenega naročnika, ki odkupi te pravice)
&#45;	Teritorialna omejitev
&#45;	Velikost uporabe v tiskanih medijih – ½ strani, ¼ strani, ….

Kot vidimo, so pravice uporabe zelo različne, kot so različne potem tudi cene za odkup tega materiala. Pri mikro stock agencijah (tipična primera sta shutterstock in pa istock) se ponavadi poslužujejo Royalty modela, (le pri večjih nakladah, recimo na 400.000 se plača posebna cena) In se cene gibljejo od enega pa tja do 50 evrov. Prave stock agencije (getty, Buenos Dias, ….) pa imajo cene lahko tudi 10x višje. Tudi kvaliteta slikovnega materiala je povprečno tam precej višja, kar pa ni pravilo. Na mikro stok agencijah lahko najdemo vrhunske fotografije za smešno nizko ceno, težava je predvsem v iskanju. Ker imajo objavo/prodajo fotografij odprtega tipa, to pomeni da lahko prodaja fotografije vsak, ki opravi osnoven vprašalnik in so fotografije dovolj tehnično kvalitetne (ne vsebinsko!) je največja težava najti ustrezno fotografijo. Baze so lahko prav gromozanske in segajo tja do 4&#45;5 miljonov fotografij (ali več), in izbira je res velika. Hkrati pa se s takim načinom soočamo s poplavo neprimernih in slabih materialov – to je temnejša plat mikro stocka. Zadeva je poenostavljeno rečeno taka: če ste agencija z velikim budžetom in zelo zahtevnimi naročniki ter malo časa, je prava izbira velika stock agencija, ki vam bo ponudila manj ampak bolj kvalitetno. Če pa je agencija manjša, ima omejena sredstva ter malce več časa za projekt – je mikro stock idealna zadeva, rezultati so lahko prav tako vrhunski, le malo več časa si moramo vzeti za iskanje. Kdor išče – ta najde.

Tomaž Berčič</description>
      <dc:subject>Oblikovanje</dc:subject>
      <dc:date>2009-01-26T13:16:05+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Barvni prostor ali kako uloviti zelenega zajca.</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/barvni_prostor_ali_kako_uloviti_zelenega_zajca./</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/barvni_prostor_ali_kako_uloviti_zelenega_zajca./#When:08:38:55Z</guid>
      <description>Pa kaj za vraga so ti »barvni prostori«, se sprašuje marsikdo in hkrati potihem benti nad tem, da tega ne razume in hkrati potrebuje. Kaj torej so vsi ti ti opisi in oznake – Adobe RGB, sRGB, LAB, ICC…? Pa kaj za vraga so ti »barvni prostori«, se sprašuje marsikdo in hkrati potihem benti nad tem, da tega ne razume in hkrati potrebuje. Kaj torej so vsi ti ti opisi in oznake – Adobe RGB, sRGB, LAB, ICC…? Na kratko povedano so to numerični zapisi, ki določajo vrednosti posamezne barve, torej standardi. Ker ponavadi vse naprave (monitor, tiskalnik, digitalni aparat…) kažejo drugačno sliko, je nek standard nujno potreben. Treba je tudi razumeti da vsi te naprave niso enako sposobne prikazovati barv, da ne govorimo o mnoožici različnih proizvjalcev in težava je še večja. Že monitor ima zaradi svoje tehnologije težave prikazovati nekatere teoretično definirane barve, da o tiskalnikih sploh ne govorim. Pustimo ob strani torej še dejstvo, da imajo vsake oči svojega malarja. Potrebujemo torej nek standard, ki bo združeval to &#45; na sto različnih koncih razvito opremo.

Dobrih deset let nazaj sta si Microsoft in HP zadala nalogo, da stvari malce uredita. Roko na srce – te stvari je imel Adobe že urejene, ampak njihovi pregrešno dragi izdelki so bili predvsem domena profesionalnih studijev, kjer so se posvečeni ukvarjali s pripravo za tisk na Apple mašincah. No, kakorkoli že, nastal je nov standard – sRGB, katerega ima danes vgrajena vsaka digitalna kamera, nekatere boljše, predvsem zrcalno refleksne pa še malce obširnejši Adobe RGB. 



Zgornja shema prikazuje barvne modele v nekem teoretičnem LAB prostoru.


Kako torej najbolje pripraviti slikovne datoteke? Hja..odvisno seveda za kaj jih bomo potrebovali. Za večino potreb zadostuje sRGB barvni prostor, ki zelo dobro opisuje barve, le v modrozelenih odtenkih ga malce »nese« Adobe RGB. Uporabljamo ga lahko povsod, sploh pri prikazih na spletu, ker večina brskalnikov ne razume drugačnega modela in nam v primeru Adobe RGB&#45;ja prikaže sprane barve. Barvne prostore lahko nastavimo/konvertiramo tudi v Photoshopu. Moramo pa vedeti, da večina tiskalnikov (tudi v labih, kjer se s tem ukvarjajo profesionalno) razume le sRGB in je za povprečno uporabo bolje pustiti fotografije v tej osnovni obliki. Če se bomo igrali s pretvorbo v Adobe RGB v upanju, da bomo tako dobili iz fotografije več odtenkov, smo se tukaj hudo ušteli. Pretvorba iz skromnejšega barvnega prostora v bogatejšega je že samo po sebi neumno, ker določenih informacij že v osnovi ni in jih nobena pretvorba ne pričara. Izpisane fotografije bodo blede in sprane. Numerične vrednosti so torej premaknjene višje in preprost tiskalnik tega ne razume. Saj mu ni za zameriti. Obnaša se namrešč po najbolj razširjenem standardu, kot prej omenjei spletni bskalniki. Če smo sliko že zajeli ali dobili v Adobe RGB, jo enostavno konvetirajmo v sRGB in izpis bo spet lep. Nekaj drugega pa so profesionalni izpisovalni stroji in osvetljevalke, ki uporabljajo RIP tehnologijo. Tam datoteko prevzamejo krmilniki, ki jih opisujemo kot ICC opisi in so prilagojeni vsakemu stroju posebej. Takrat pa je zajem v Adobe RGB smiselen, ker bomo le tega konvertirali v ICC opis in in ker potrebujemo čim manj izgub – uporabimo torej barvni prostor, ki bo opisu nudil kar se da širok izbor odtenkov. 

Barvni prostor CMYK (pravzaprav ni barvni prostor, ampak način razvijanja slikovnega materiala), uporabljamo pri ofset tisku in ima mnogo manjši barvni obseg kot zgoraj omenjena RGB&#45;ja. Tudi tukaj velja, da bi za optimalen retzultat načeloma morali poznati stroj na katerem se bo tiskovina izdelala, ker v tem primeru razvijemo sliko v ICC model ravno tega stroja. Tako bi maksimalno izkoristili njegove možnosti pravilnega in željenega prikaza na papirju. Seveda pod pogoji, da se pri osvetljevanju in tiskanju uporabljajo stroga pravila in je cel proces voden nadzorovano.
 
Še kratek nasvet – slikovni material moramo vedno hraniti v RGB datotekah, le pri uporabi za tisk si takrat izdelamo CMYK kopijo. Pri pretvorbi v manjši barvni prostor so določene informacije za vedno izgubljene in poti nazaj ni več. Pa smo ujeli zajca.

Tomaž Berčič</description>
      <dc:subject>Oblikovanje</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-27T08:38:55+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Izdelava uporabnih spletnih strani</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/izdelava_uporabnih_spletnih_strani/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/izdelava_uporabnih_spletnih_strani/#When:11:41:36Z</guid>
      <description>Kako načrtovati in oblikovati učinkovito spletno stran, ki bo njenemu uporabniku posredovala informacijo na enostaven in učinkovit način ter s tem zagotovila dobro uporabni&amp;scaron;ko izku&amp;scaron;njo.Kaj je uporabnost?
Uporabnost naslavlja odnos med orodjem in njegovim uporabnikom. Da bi bilo neko orodje učinkovito, mora svojemu uporabniku dopustiti, da opravi zadano si nalogo na najbolj&amp;scaron;i možni način. 
Ta isti princip velja za računalni&amp;scaron;ke aplikacije kot tudi spletne strani. Da bi ti sistemi delovali na tak&amp;scaron;en način, morajo imeti sledečo lastnost; njihova raba mora biti učinkovita.
Kaj naredi spletno stran uporabno in učinkovito?
Uporabnost spletne strani zavisi od mnogih dejavnikov:

Funkcionalnost spletne strani (hitro nalaganje, neposrednost informacije, odsotnost nepotrebnih animacij, itd.)
Kako poteka tok skozi spletno stran in kako ta tok ustreza uporabniku (logika navigacije, strukture spletnega mesta)
Kako odziv aplikacije ustreza pričakovanju uporabnika

Da bi bili bolj&amp;scaron;i oblikovalci spletnih mest se moramo prvo naučiti in razumeti pravila in principe oblikovanja le teh. Uporabno in učinkovito spletno mesto&amp;nbsp; ima torej sledeče lastnosti:

Lahko se ga je naučiti in razumeti
Lahko ga je uporabljati
Tolerira na&amp;scaron;e napake in nas na njih opozarja itd&#8230;

Oblikovanje in uporabnost
Spletne strani, ki se osredotočajo na razno navalko namesto na vsebino odvračajo uporabnike. Kolikokrat zapremo neko stran zaradi zahtev po različnih vtičnikih (flash in razni multimediji), predolgega nalaganja grafike, nepotrebnih animacij&#8230;?
Lepe, impresivne in oblikovalsko prepričljive strani so pomembne zaradi različnih razlogov (ustvarjanje blagovne znamke, kredibilnost, zabavnost in privlačnost&#8230;), vendar pa jim je potrebno kot protiutež postaviti potrebo uporabnika pri doseganju njegovega cilja oz. njegovega namena obiska spletne strani.
Ne pozabimo, namen spletne strani je posredovanje informacije na kar se da hiter in učinkovit način. Ljudje smo na internetu zelo nestrpni in prvih nekaj sekund odloča o tem, ali bo uporabnik nadaljeval z obiskom in raziskovanjem strani ali pa ga bo zapustil (in obiskal vam konkurenčno stran).
Preprostost naj prevladuje
Če dizajn deluje dobro tudi brez kakerega elementa, ga odstranite. 
Glede na to da je to pravilo težko upo&amp;scaron;tevati v celoti (oz. ga neradi upo&amp;scaron;tevamo), si je dobro zapomniti sledeče. Grafika je na spletni strani le kot dodatek, ki podpira in poudarja vsebino in ni namenjena sama sebi. Uporabnika ne sme motiti, ga odvračati od vsebine ali kakorkoli omejevati, da bi pri&amp;scaron;el do določene informacije. Oblika je v službi vsebine in ne obratno.
Upo&amp;scaron;tevanje uveljavljenih pravil spleta
Splet je postal žanr z svojimi, že uveljavljenimi pravili. Iz vidika uporabnosti je torej smiselno slediti pravilom, ki so jih vzpostavile dominantne spletne strani ker so uporabniki so že vajeni določenih layoutov in oblik elementov.
Resolucija zaslona in layout
Strani naj bodo optimizirane za resolucijo 1024x768. Največje &amp;scaron;tevilo uporabnikov ima namreč zaslon te dimenzije. Optimizirano pomeni to, da stran izgleda in deluje najbolje pri najbolj raz&amp;scaron;irjeni resoluciji. &amp;Scaron;e vedno pa mora izgledati in delovati dobro pri ostalih dimenzijah, vendar najbolje deluje pri 1024x768.
Tu obstaja več kriterijev, ki naj bi jih oblikovalec upo&amp;scaron;teval, najpomembnej&amp;scaron;i pa je ta:

začetna vidnost: Ali so ključne informacije vidne brez uporabe drsnika?

Informacijska arhitekrura in navigacija
Ni potrebno veliko truda, da se uporabniki izgubijo tudi na informacijsko neobsežnih spletnih straneh. Ta problem se &amp;scaron;e poveča takrat, ko uporabnik na stran ne vstopi skozi prvo (domačo) stran, temveč skozi katero drugo stran, ki mu jo ponudijo iskalniki kot npr. Google ali najdi.si med svojimi zadetki.
Informacijska arhitekrura se torej osredotoča na oblikovanje učinkovite navigacije, organizacije, označevanja, in iskalnih sistemov.
Navigacija je ena izmeg glavnih komponent na spletu in zato zahteva sledeče, dobro premi&amp;scaron;ljene odločitve:

Videz in povezav
Kako obiskovalcem razložiti, kam lahko gredo in kam jih bo povezava popeljala
Vizualizacija trenutne pozicije uporabnika na strani
informacijska arhitektura

Nekaj pravil za oblikovanje navigacije

Lahko dojemljiva
Enotna in konstantna čez celotno spletno stran (primarna naj se močno razlikuje od sekundarne)
Uporabiti minimalno &amp;scaron;tevilo klikov za to, da pridemo do neke vsebine
Jasno in logično označevanje gumbov (brez rabe kratic, žargona itd.)
Podpira naloge in cilje uporabnika
Grupiranje navigacije v logične enote
Izogibaje skrolanju da pridemo do določene navigacije ali gumba

&amp;nbsp;
V tem članku je na grobo opisanih nekaj poglavitnih prijemov ki nam, v kolikor jih upoštevamo, pomagajo narediti učinkovito in uporabnikom prijazno spletno mesto.</description>
      <dc:subject>Izdelava spletnih strani</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-17T11:41:36+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>CSS sprites</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/css_sprites/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/css_sprites/#When:15:58:14Z</guid>
      <description>Če ste domači z koncepti web designa, potem že poznate osnove uporabe CSS. CSS sprites nam omogoča uporabo ene same grafike, v katero je vključenih več slik razporejenih v mrežo. Na spletni strani pa se prikazuje le željen del te datoteke. Tako potrebujemo le en HTTP zahtevek in celotna grafika spletnega mesta nam je takoj na voljo.Če ste domači z koncepti web designa, potem že poznate osnove uporabe CSS. CSS sprites nam omogoča uporabo ene same grafike, v katero je vključenih več slik razporejenih v mrežo. Na spletni strani pa se prikazuje le željen del te datoteke. Tako potrebujemo le en HTTP zahtevek in celotna grafika spletnega mesta nam je takoj na voljo.

Ta tehnika je zelo uporabna, ko imamo pred seboj dizajn bodoče spletne strani, katerega navigacija pa vsebuje slike, piktograme ali netipične fonte, ki jih uporabniki spletnega mesta nimajo name&amp;scaron;čenih na svojih računalnikih. 
Včasih smo to re&amp;scaron;ili enostavno tako, da smo celotno grafiko razrezali na več manj&amp;scaron;ih slik katere smo umestili v stran. Nato smo dodali povezave in stvar je bila re&amp;scaron;ena. Danes pa je to popolnoma nesprejemljivo. Spodaj je opisanih nekaj težav s katerimi se srečamo, v kolikor ne upo&amp;scaron;tevamo W3C standardov pri izdelavi netekstovne oz. grafične navigacije.

Iskalniki in screen reederji ne znajo prebrati teksta v sliki, kar posledično pomeni težavo v rangiranju strani kot tudi v sami dostopnosti strani slepim in slabovidnim uporabnikom.
Večja poraba pasovne &amp;scaron;irine, kar je &amp;scaron;e posebno kočljiva stvar, v kolikor ima stran veliko obiska.
Dalj&amp;scaron;e nalaganje spletnega mesta.

Uporabi slikovne navigacije se je načeloma dobro izogibati, čeprav lahko z pametno rabo CSS stvar naredimo povsem dostopno in uporabno. V prvem primeru lahko vidite osnovno re&amp;scaron;itev, v drugem pa nadgradnjo in implementacijo sprites grafike.
OGLEJ SI PRIMER
HTML, KI GA BOMO OBLIKOVALI:

&amp;lt;code&amp;gt;&amp;lt;ul&amp;gt;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&amp;lt;li&amp;gt;&amp;lt;a&amp;nbsp;id=&amp;amp;quot;jagoda_ena&amp;amp;quot;&amp;nbsp;href=&amp;amp;quot;#&amp;amp;quot;&amp;gt;Jagoda&amp;nbsp;1&amp;lt;/a&amp;gt;&amp;lt;/li&amp;gt;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&amp;lt;li&amp;gt;&amp;lt;a&amp;nbsp;id=&amp;amp;quot;jagoda_dva&amp;amp;quot;&amp;nbsp;href=&amp;amp;quot;#&amp;amp;quot;&amp;gt;Jagoda&amp;nbsp;2&amp;lt;/a&amp;gt;&amp;lt;/li&amp;gt;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&amp;lt;/ul&amp;gt;&amp;lt;/code&amp;gt;&amp;nbsp;


Osnovna navigacija brez sprites tehnike
CSS:
ul {
margin:0;
padding:0;
list&#45;style:none;
}
ul li {
margin:0;
padding:0;
float:left;
}
ul li a {
height:93px;
width:100px;
display:block;
text&#45;indent:&#45;1000px;
}
a#jagoda_ena {background:transparent url(slike/jagoda_1_c.gif) top left no&#45;repeat;}
a#jagoda_ena:hover {background:transparent url(slike/jagoda_1_g.gif) top left no&#45;repeat;}
a#jagoda_dva {background:transparent url(slike/jagoda_2_c.gif) top left no&#45;repeat;}
a#jagoda_dva:hover {background:transparent url(slike/jagoda_2_g.gif) top left no&#45;repeat;}
Zgornji primer je načeloma povsem dostopen in uporaben, vendar pa se tak&amp;scaron;na stran dlje nalaga.
Razlog za to leži v tem, da je vsaka slika pomeni svoj HTTP zahtevek. Konkretno: brskalnik po&amp;scaron;lje zahtevek na strežnik, ta pa vrne nazaj sliko. In to se ponavlja, dokler se ne naložijo vse slike, ki jih kličemo preko CSS. To podalj&amp;scaron;uje čas nalaganja spletne strani, kar jo naredi manj učinkovito.
Druga težava je ta, da so v na&amp;scaron;em primeru (glej demo) &amp;scaron;tiri posamezne slike težje (23KB) kot slika, v katero smo združili vse slike (15KB) kar &amp;scaron;e dodatno upočasni nalaganje strani. Razlike so v tem primeru seveda zanemarljive, vendar predstavljajte si obsežne strani, ki imajo na dan več tisoč obiskov. Ko se&amp;scaron;tejemo prenos podatkov in porabo pasovne &amp;scaron;irine se to ne pozna le na času prenosa temveč tudi na denarju, ki ga moramo nameniti porabi večje pasovne &amp;scaron;irine.
Navigacija narejena z uporabo sprites tehnike
Tega problema se lotimo z uporabo tehnike CSS sprites. Trik je v tem, da namesto slik za različna stanje linkov vse slike združimo v eno samo. Posameznim tagom pa z id selektorji določamo položaj slike.
&amp;nbsp;
CSS:

.ul&amp;nbsp;&#123;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;margin:0&amp;nbsp;0&amp;nbsp;20px&amp;nbsp;0;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;padding:0;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;list&#45;style:none;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;.ul&amp;nbsp;li&amp;nbsp;&#123;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;margin:0;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;padding:0;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;float:left;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;.ul&amp;nbsp;li&amp;nbsp;a&amp;nbsp;&#123;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;height:93px;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;width:100px;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;display:block;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;background:transparent&amp;nbsp;url(slike/jagoda.gif)&amp;nbsp;no&#45;repeat;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;text&#45;indent:&#45;1000px;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;a#sprites_ena&amp;nbsp;&#123;background&#45;position:&amp;nbsp;0&amp;nbsp;&#45;93px;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;a#sprites_ena:hover&amp;nbsp;&#123;background&#45;position:&amp;nbsp;0&amp;nbsp;0;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;a#sprites_dva&amp;nbsp;&#123;background&#45;position:&#45;100px&amp;nbsp;&#45;93px;&#125;&amp;lt;br&amp;nbsp;/&amp;gt;a#sprites_dva:hover&amp;nbsp;&#123;background&#45;position:&#45;100px&amp;nbsp;0;&#125;&amp;nbsp;


Poglejte si primer
&amp;nbsp;</description>
      <dc:subject>XHTML in CSS</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-14T15:58:14+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Celostna grafična podoba</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/celostna_graficna_podoba/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/celostna_graficna_podoba/#When:15:55:25Z</guid>
      <description>To, da uspešno podjetje potrebuje profesionalno oblikovan logo, je že prodrlo v našo zavest, čeprav se še vedno najdejo samooklicani garažni »dizajnerji«, ki mislijo, da je potrebno v logo stlačiti prav vse in da mora vsebovati vse možnosti, ki jih kakšen vektorski program premore – od barv pa tja do senc in 3D efektov… Rezultat je seveda porazen. Tak logo, ki pravzaprav niti ni logo ampak testni poligon za učenje CorelDraw&#45;a ni podjetju ali organizaciji, ki si ga lasti prav v noben ponos.To, da uspe&amp;scaron;no podjetje potrebuje profesionalno oblikovan logo, je že prodrlo v na&amp;scaron;o zavest, čeprav se &amp;scaron;e vedno najdejo samooklicani garažni &amp;raquo;dizajnerji&amp;laquo;, ki mislijo, da je potrebno v logo stlačiti prav vse in da mora vsebovati vse možnosti, ki jih kak&amp;scaron;en vektorski program premore &amp;ndash; od barv pa tja do senc in 3D efektov&amp;hellip; Rezultat je seveda porazen.&amp;nbsp; Tak logo, ki pravzaprav niti ni logo ampak testni poligon za učenje CorelDraw&#45;a ni podjetju ali organizaciji, ki si ga lasti prav v noben ponos. Neposredno ali pa posredno pa jim poleg prikritih nasme&amp;scaron;kov povzroča tudi dejansko in oprijemljivo &amp;scaron;kodo. Ker smo ljudje navajeni ocenjevati predvsem z očmi in po videzu sodimo vsebino (žal je tako), je slabo oblikovan logo razvrednotil vsa na&amp;scaron;a prizadevanja za profesionalen pristop in vtis. &amp;Scaron;e tako dobro stoječe podjetje nam zaradi slabe kreacije in skoposti vlaganja v zunanjo podobo pusti nezaupljiv vtis.
Celostna grafična podoba je skupek pojmov, ki se je pred leti &amp;scaron;e marsikomu zdel neznan. Pa &amp;scaron;e danes je tako, čeprav je za podjetje tako pomembna kot recimo &amp;ndash; pisalna miza in stol. Kaj se skriva pod tem pojmom? Večina kar ugane, da je nekaj v povezavi z logotipom podjetja, oziroma da je to logotip sam. Deloma je res, hkrati pa je Celostna grafična podoba (v nadaljevanju CGP) &amp;scaron;e veliko več.
CGP je pravzaprav nek elaborat ali če hočete po slovensko &amp;ndash; pravilnik o uporabi logotipa in vseh grafičnih pritiklin, ki jih za vizualno komunikacijo s svetom potrebuje organizacija. Gre torej za standardizacijo zunanje podobe. CGP nam poleg same oblike logotipa narekuje tudi kako ga pravilno uporabljati, kako se torej logo obna&amp;scaron;a na različnih aplikacijah. In ne samo to, standardizira tipografijo, ki jo uporabljamo v podatkovnem delu, njeno povezavo in pozicijo, definira barve in predvideva situacije, v katerih se na&amp;scaron; logo znajde. Pa naj bo to ofsetni tisk, prikaz na ekranu, izrez iz samolepilne folije, itd&amp;hellip; S standardizacijo logotipa in izdelavo CGP se lahko izognemo:

neprofesionalnemu grafičnemu izgledu
težavam zaradi aplikacije logotipa na različne podlage in uporabe
stro&amp;scaron;kom zaradi adaptacije logotipa v nepredvidene namene
slabi volji in iztro&amp;scaron;enim živcem pri iskanju re&amp;scaron;itve

Ker so parametri in aplikacije v CGP definirane numerično, podatki pa v obliki, ki jih lahko razumejo in uporabljajo izvajalci bodisi svetlobnih tabel ali pa tiskarji na&amp;scaron;ih dopisov in vizitk, je CGP biblija na&amp;scaron;e vizualne komunikacije s svetom. Poleg priročnika v tiskani obliki, vsebuje CGP tudi elektronsko verzijo le tega in pa elemente, ki so enostavno vstavljivi v aplikacije, kot je recimo Word. Torej lahko poleg tega, da izvajalcem predpi&amp;scaron;emo uporabo na&amp;scaron;ega logotipa, z CGP&#45;jem na zelo enostaven upravljamo tudi sami. S tem smo prihranili veliko časa in stro&amp;scaron;kov. Vložek v na&amp;scaron;o grafično &amp;raquo;biblijo&amp;laquo; se nam povrne zelo hitro.</description>
      <dc:subject>Oblikovanje</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-14T15:55:25+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Uporaba tipografije v oblikovanju</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/uporaba_tipografije_v_oblikovanju/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/uporaba_tipografije_v_oblikovanju/#When:14:56:40Z</guid>
      <description>Ker je bila včasih pisana beseda redkost, ki so jo obvladovali le izobraženci in redki državni uslužbenci in je pisanje veljalo za omikano opravilo in znanje, se je razvila prava tipografska umetnost. Besede niso bile samo nosilec sporočila, ampak neka vrednota, ki je dokazovala civilizacijsko stopnjo.Tema je precej &amp;scaron;iroka, zato bo vse skupaj bolj kot ne laično. O zgodovini tipografije oziroma pisave niti ne bi zgubljal besed, zgolj na kratko. Kakor nam je znano, v svetu uporabljamo &amp;scaron;e kar nekaj različnih pisav, med najstarej&amp;scaron;e, ki so &amp;scaron;e v uporabi &amp;scaron;tejemo kitajske pismenke, malo manj japonske, ki pa jih večina smatra identične, pa nikakor ni res. Zgodovina obeh pisav je sicer ista &#45; Japonci so kakor tudi veliko ostalih stvari v sodobnem času tudi pisavo skopirali od Kitajcev in jo izbolj&amp;scaron;ali (vsaka podobnost z elektronsko industrijo je zgolj naključje). Naprednje&amp;scaron;e pisave so uporabljale že zapis fonetične izgovorjave, najprej kot zloge, nato pa zapis soglasnikov in kasneje tudi samoglasnikov. Primer abecedne pisave je pravkar pred vami. V ta razred &amp;scaron;tejemo &amp;scaron;e Gr&amp;scaron;ko pisavo in cirilico.
&amp;nbsp;
Ker je bila včasih pisana beseda redkost, ki so jo obvladovali le izobraženci in redki državni uslužbenci in je pisanje veljalo za omikano opravilo in znanje, se je razvila prava tipografska umetnost. Besede niso bile samo nosilec sporočila, ampak neka vrednota, ki je dokazovala civilizacijsko stopnjo.
&amp;nbsp;
Tipografija v sodobni vizualni komunikaciji pomeni prav tako veliko več kot samo vsebina, pomembna je tudi forma. Besede so prav tako kot slikovna sporočila postala oblikovni element. S pravo izbiro tipografije, njeno umestitvijo dosežemo, da je tipografsko sporočilo v nekem mediju dobilo svoj karakter in nas ogovarja tudi skozi formo.
&amp;nbsp;
Ker je forma in izbira tipografije za komunikacijo prav tako pomembna kot sama vsebina, moramo upo&amp;scaron;tevati nekaj osnovnih pravil, da bi pri oblikovanju npr. oglasnih sporočil dosegli svoj namen. Ker je potemtakem forma, ki jo tipografsko sporočilo predstavlja, enakovredna ostalim elementom, jo tudi obravnavamo tako. Tudi tukaj velja potem pravilo &amp;ndash; &amp;raquo;manj je več&amp;laquo;. Dostikrat je besedilo edini likovni element, ki ga neko vizualno sporočilo vsebuje, tam je forma &amp;scaron;e pomembnej&amp;scaron;a in z dobrim poznavanjem pravil in izku&amp;scaron;njami lahko dosežemo fantastične učinke.
Nekaj osnovnih pravil, ki ji je dobro upo&amp;scaron;tevati

Izbira tipografije za svoj namen
&amp;raquo;Vse ob svoje času&amp;laquo; je izjavil nevemkdože, Tukaj pa je enako. Tipografij je danes na voljo res veliko, kar pa ne pomeni, da moramo uporabiti v enem projektu prav vse. Tak pristop, kjer kar mrgoli različnih pisav, mi dvigne vse dlake in pritisk hkrati. Tipografijo izbiramo glede na karakter. Za močna sporočila uporabljamo mastne črke brez serifov, nek oglas za kozmetiko pa naj vsebuje nežno serifno pisavo, ki bo karakterno namenjena vsebini. Predvsem pa se omejimo na največ dve družini pisave, ena naj bo za naslove, druga pa za besedilo. Da ne dobimo iz vsega tega neke &amp;scaron;obske solate. Za vsebino je potrebno izbrati enostavno klasično tipografijo (times, helvetica, garamond&amp;hellip;), ki je lahko berljiva, pri naslovu smo lahko že bolj kreativni.
&amp;nbsp;
Hirearhija
Eno najpomembnej&amp;scaron;ih pravil pri oblikovanju z besedilom je hirearhija. Opazovalcu mora biti takoj jasno, kaj je naslov sporočila in kaj vsebina, torej kaj je čemu podrejeno. Ne samo z velikostjo, tudi z izbiro tipografije moramo nakazati, kaj želimo. To napako vidimo predvsem na kak&amp;scaron;nih cenenih obvestilih, kjer besedila prav živalsko tekmujejo, katero je bolj pomembno, na koncu pa zaradi gozda ne vidimo več dreves in ves namen je bil izgubljen.
&amp;nbsp;
Postavitev teksta v sporočilu
Tukaj spet velja nek drug rek in sicer &amp;raquo;manj je več&amp;laquo;. Ker je tiopografsko besdilo likvna forma mora biti razporeditev in velikost prostora, ki ga zasede besedilo, prav tako likovno odmerjena. Likovni elementi morajo biti med seboj tudi optično usklajeni imeti prostor za &amp;raquo;dihanje&amp;laquo;
&amp;nbsp;
Primer neprimerno oblikovanega besedila
&amp;nbsp;
Primer likovno urejenega besedila</description>
      <dc:subject>Oblikovanje</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-14T14:56:40+01:00</dc:date>
    </item>

    <item>
      <title>Slika pove več kot tisoč besed</title>
      <link>http://blog.art-design.si/index.php/blog/slika_pove_vec_kot_tisoc_besed/</link>
      <guid>http://blog.art-design.si/index.php/blog/slika_pove_vec_kot_tisoc_besed/#When:15:34:22Z</guid>
      <description>Zgornje reklo v današnjih časih seveda velja še bolj kakorkoli prej v zgodovini. Uporaba slikovnega materiala je postala v sodobnih medijih ne samo dopolnilo tekstovni vsebini, ampak v veliko primerih tudi glavni nosilec sporočila. Kakorkoli že, slikovno podprta vsebina doda vsebini, pa naj bo to članek, oglas ali novica neko novo dimenzijo in spletne strani ali novice si danes skoraj ne moremo predstavljati brez tega. Elektronski mediji so fleksibilne in dinamične narave in potreba po slikovnem materialu je še večja.Zgornje reklo v dana&amp;scaron;njih časih seveda velja &amp;scaron;e bolj kakorkoli prej v zgodovini. Uporaba slikovnega materiala je postala v sodobnih medijih ne samo dopolnilo tekstovni vsebini, ampak v veliko primerih tudi glavni nosilec sporočila. Kakorkoli že, slikovno podprta vsebina doda vsebini, pa naj bo to članek, oglas ali novica neko novo dimenzijo in spletne strani ali novice si danes skoraj ne moremo predstavljati brez tega. Elektronski mediji so fleksibilne in dinamične narave in potreba po slikovnem materialu je &amp;scaron;e večja.
Seveda pa vsi pripravljalci člankov, novinarji ali oblikovalci oglasnih sporočil niso hkrati tudi fotografi, snemalci ali ilustratorji, da bi na tak &#45; samostojen način pri&amp;scaron;li do slikovnih vsebin, navsezadnje pa največkrat potrebujemo material, za katerega je lastna produkcija neracionalna, neekonomična in tudi kvalitetno vpra&amp;scaron;ljiva.
Odločili smo se torej, da na&amp;scaron;e podjetje potrebuje spletno stran in oglase profesionalnega izgleda. Kje torej dobiti slikovni material, ki bo dovolj kvaliteten za tako uporabo? Če potrebujemo fotografije na&amp;scaron;ih izdelkov, ki jih bomo uporabili za promocijo in prodajo le teh, potem nimamo veliko izbire &amp;ndash; če imamo dovolj fotografskega znanja in opreme ter obvladamo &amp;scaron;e kak&amp;scaron;nega izmed programov s katerim bomo zajeti material obdelali do sprejemljive ravni, se tega lotimo sami.
Največkrat potem na podlagi porabljenega časa, sredstev in pa tudi uničenih živcev ugotovimo, da je smiselneje tako delo prepustiti profesionalcem in početi kaj takega, kar nam gre bolje od rok. Recimo prodajati te izdelke. Ker gre za na&amp;scaron;e izdelke, drugih virov slikovnih vsebin, razen lastne produkcije nimamo.
Kaj pa če pa potrebujemo slikovni material, ki bo bolj na simbolni ravni podprl na&amp;scaron;o akcijo ali spletno stran?
Tipičen primer: Podjetje, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin bi rado predstavilo dejavnost tudi na spletni strani. Skice tlorisov in notranjosti ter zunanjih fasad objektov so seveda zanimive in konec koncev nujno potrebne za tako prodajo. Tudi produkcija ni zahtevna  &#45; dandanes že skoraj vsak s sodobno digitalno kamero ini malo fotografskega predznanja izdela spodoben posnetek hi&amp;scaron;e.&amp;nbsp; Ampak vse skupaj deluje nekako prazno, pusto in predvsem preveč tehnično. Konec koncev re&amp;scaron;ujemo ljudem eksitstenčno vpra&amp;scaron;anje. Zavijmo torej vse skupaj v nek celofan in prodajmo filozofijo!
Za to pa potrebujemo kaj več od fotografije nepremičnine. Potrebovali bi recimo&amp;hellip;fotografijo mlade srečne družine, ki uživa ob brezskrbni igri na nekem idiličnem travniku ali pa nek zagnan tim podjetnikov, ki so se ravno vselili v nove prostore in veselo ti&amp;scaron;čijo glave skupaj ob razmi&amp;scaron;ljanju na nove delovne izzive. Tukaj pa trčimo ob navidez nepremostljivo oviro: lastna produkcija takih &amp;raquo;podpornih&amp;laquo; fotografij je oraganizacijsko in finančno &#45; razen če smo seveda večje podjetje ali korporacija &amp;ndash; nesprejemljiva. Kaj torej ostane velikim, pardon &amp;ndash; malim?
Kopiranje avtorskih materialov je &#45; čeprav se večini to sploh ne zdi &#45; navadna kraja. Čeprav je bila &amp;scaron;e nekaj let nazaj to običajna praksa, si dandanes tega enostavno nem moremo več privo&amp;scaron;čiti. 
Na srečo se je na&amp;scaron;lo nekaj pametnih glav, ki so začutile potrebo malih podjetij in agencij po cenenem slikovnem materialu in ustanovili so združenje za izmenjavo slikovnega materiala, ki pa se je kmalu preobrazila v pravi biznis. Nastale so mikro stock agencije, ki svojim članom omogočajo tako prodajo kot nakup slikovnega materiala po zelo nizkih cenah. Ker je izbira zaradi množičnosti kar velika, bomo po brskanju kmalu na&amp;scaron;li primerno fotografijo za svoje potrebe. Prav tako pa so se avtorji, ki so vzeli zadevo bolj zares, že specializirali na določene tematike in tudi kvaliteta ne samo izbira je že kar na nivoju velikih stock agencij, ki prodajajo svoje materiale tudi po stokrat večji ceni.
V mikro stock agencijah je torej &amp;scaron;e velika prihodnost in oblikovalci jih izkori&amp;scaron;čajo vedno bolj. Stro&amp;scaron;ek slikovnega materiala je postal v primerjavi z ostalimi storitvami zelo ugoden in največkrat je vrednost nakupa materiala manj&amp;scaron;a od stro&amp;scaron;ka časa da ga najdemo.</description>
      <dc:subject>Oblikovanje</dc:subject>
      <dc:date>2008-11-12T15:34:22+01:00</dc:date>
    </item>

    
    </channel>
</rss>
